Keter Organica je vodilni slovenski proizvajalec bioplinskih elektrarn na ključ.

Naložba v naravo je zdrava naložba!

Naložba v okolju prijazne obnovljive vire energije je najboljša naložba v prihodnost, a tudi odlična poslovna priložnost. To dokazuje tudi zgodba o uspehu podjetja Keter Organica, edinega proizvajalca bioplinskih elektrarn v Sloveniji.

Inovacije prihodnosti

Po zaslugi premišljenega razvoja in številnih inovacij, s katerimi smo učinkovito izboljšali in pocenili postopek pridobivanja zelene energije iz biomase, smo v nekaj letih uspeli doseči zavidljiv preboj na domačem in tujem trgu. Vrhunske bioplinske elektrarne Organica, ki so plod slovenskega znanja in inovacij, združujejo najnovejše tehnološke rešitve, in sodijo po mnenju uglednih mednarodnih strokovnjakov v svetovni vrh. Podjetje je nosilec številnih patentov in je trgu predstavilo številne novosti. Kombinirana bioplinska elektrarna Organica za pridobivanje bioplina in bioetanola, postavlja v Evropi in v svetu nova merila za proizvodnjo energije iz biološko razgradljivih odpadkov.

Kakovost, ki služi

Bioplinske elektrarne Organica se od drugih ponudnikov tovrstne opreme razlikujejo že na prvi pogled. Ne odlikujejo jih le premišljeno projektiranje in uporaba najkakovostnejših materialov, ampak tudi brezhibno delovanje in odličen servis. Veliko število zgrajenih naprav, nam omogoča zagotovitev kakovostnega 24 urnega servisa, in skupino strokovnjakov, ki bi ob morebitni zaustavitvi naprave, težavo odpravili v najkrajšem možnem času in tako znatno ublažili izgubo zaradi izpada v delovanju.

Optimizem za prihodnost

Razvoj je osrednja dejavnost podjetja Keter Organica. V Vučji vasi pri Beltincih smo zgradili največji center za raziskave na področju bioplina v Evropi. Zaposlujemo številne domače in tuje strokovnjake.
Da lahko v podjetju, ki velja za eno najuspešnejših slovenskih podjetij na področju energetike, kljub gospodarski krizi za letos načrtujemo kar 250-odstotno rast na področju načrtovanja in gradnje bioplinskih elektrarn Organica na domačem trgu, v državah jugovzhodne Evrope in Rusiji, ter z optimizmom zremo v prihodnost, ni naključje.

Bioplinske elektrarne – energetska rešitev prihodnosti

V času, ko po vsem svetu rasejo potrebe po energiji, rase tudi skrb za čistejše okolje. Medtem ko na Japonskem plačujejo za napake iz preteklosti, se v Nemčiji dogovarjajo, kdaj bodo dokončno izklopili še zadnji jedrski reaktor in prešli na okolju prijaznejše zelene vire energije.
Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz organskih ostankov in odpadkov proizvajajo bioplin. Zaradi izjemno velikega energetskega potenciala, varnega in čistega delovanja so kot energetska rešitev odlična naložba v prihodnost.

Zakaj bioplin?

Bioplin – zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju organskih snovi, je obnovljivi vir energije, in velja za enega najobetavnejših, najbolj učinkovitih in okolju prijaznih energentov prihodnosti. Proizvodnja zelene, do okolja prijazne energije iz bioplina, namreč pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in k zmanjšanju energetske odvisnosti od fosilnih goriv in drugih uvoženih virov energije. Energija, pridobljena iz bioplina, po drugi strani ponuja vrsto prednosti na področju pridobivanja električne in toplotne energije, gnojenja in ravnanja z odpadki. Prav zaradi tega se bioplinu in bioplinskim elektrarnam po napovedih strokovnjakov obeta rožnata prihodnost.

Nov vir dohodka za kmetovalce

Temeljni namen bioplinskih elektrarn ni le predelava in energetski izkoristek organskih odpadkov, ki nastajajo pri poljedelstvu in živinoreji (gnoj, gnojevka, silaže…), ampak omogoča gospodarnejše kmetovanje in dodaten zaslužek, ki kmetovalcu omogoča preživetje tudi na srednjih in manjših kmetijah. Pridobivanje zelene energije je subvencionirano in država zagotavlja odkupne cene energije iz obnovljivih virov za več let v naprej. Nenazadnje je pomembna funkcija bioplinskih elektrarn tudi ekološka, saj za pridobivanje bioplina porabimo večino organskih ostankov in odpadkov.

Evropa podpira bioplin

Povečanje rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje je temeljna usmeritev Evropske unije in naša država pri tem ni izjema. Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 6 odstotkov in povečala delež obnovljivih virov energije v končni rabi električne energije z današnjih 16 odstotkov na 25 odstotkov.
Vse razvite države Evropske unije že vrsto let spodbujajo gradnjo bioplinskih elektrarn. Te so pri zagotavljanju obnovljivih virov energije pomemben dejavnik, saj omogočajo pasovno (24 urno) proizvodnjo zelene energije (brez izpustov toplogrednih plinov), ob tem pa imajo še vrsto pozitivnih učinkov. Z njihovo pomočjo namreč ne pridobivamo le električne in toplotne energije ter izvrstnega organskega gnojila, temveč lahko ustvarjamo tudi nova delovna mesta in podlage za višjo kakovost življenja. Z bioplinskimi elektrarnami lahko med drugim rešimo tudi vprašanje nenadzorovanega kopičenja organskih odpadkov (kuhinjski ali klavnični odpadki, odpadki iz proizvodnje sokov, vina, piva, mlekarski ostanki in gnoj ter gnojevka), ki se v celoti predelajo in s tem pripomorejo k ohranjanju čistega okolja. Njihovo delovanje (brez emisij smradu in hrupa) v nasprotju z nekaterimi predsodki ni le obetaven in manj škodljiv način pridobivanja energije, temveč tudi korak k čistejšemu in zdravemu okolju ter energetski neodvisnosti.

Bioplinske elektrarne so primeri dobre prakse

Trendi razvoja bioplinskih elektrarn na področju Evropske unije so jasni. Vse države EU že vrsto let spodbujajo njihovo gradnjo. V Nemčiji, najbolj razviti državi na področju vlaganj v obnovljive vire energije, imajo že preko 5.000 bioplinskih elektrarn, a jih kljub temu nameravajo do leta 2020 postaviti še dodatnih 12.000. V Nemčiji so bioplinske elektrarne glavno gonilo pri oživljanju kmetijstva, obnovljivi viri energije pa imajo tam vedno večjo vlogo. Tudi ostale razvite države sledijo najrazvitejšim po pridobljeni energiji iz bioplina. V sosednji Avstriji, kjer se prav tako zavedajo pomena obnovljivih virov energije, je že več kot 400 bioplinskih elektrarn.

Kolikšen je potencial bioplina v Sloveniji?

Po analizi Kmetijsko gozdarske zbornice je v Sloveniji dovolj potenciala, da bi z biomaso lahko postavili vsaj za 86 megavatov bioplinskih elektrarn (trenutno jih je postavljenih za 14 MW). Po boljšem scenariju je biomase dovolj celo za 147 megavatov, ne da bi pri tem bistveno posegali v primarno kmetijsko pridelavo hrane. Tako bi lahko z električno energijo oskrbovali več kot 319 tisoč gospodinjstev. Največji kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina v Sloveniji imata Pomurska in Podravska regija, sledita ji Osrednjeslovenska, Gorenjska in Savinjska regija. Najmanjši kmetijski potencial za proizvodnjo bioplina je trenutno na področju Zasavske, Koroške in Notranjsko-kraške regije.

Razcvet v kmetijstvu

Bioplinske elektrarne so tudi v našem podeželskem okolju izvrstna rešitev za pridobivanje električne in toplotne energije, hkrati pa tudi za pridobivanje kakovostnega organskega gnojila brez neprijetnih vonjav. Ob tem lahko zagotovijo lokalno energetsko neodvisnost ter tako veliko možnosti za gospodarski razcvet. Potencialov za gradnjo bioplinskih elektrarn na slovenskem podeželju je več kot dovolj, ponekod manjka le zavedanje, da je z njimi mogoče ohranjati okolje, zmanjševati porabo energije, ustvarjati nova delovna mesta in s tem ustvarjati pogoje za razvoj podeželja.

Odgovornost za prihodnost

V podjetju Keter Organica, hčerinskem podjetju Keter Group, ki je skupaj s povezanimi družbami usposobljeno, tehnološko opremljeno in specializirano za izvajanje najzahtevnejših projektov na področju obnovljivih virov energije in strateških vlaganj, si s svojo dejavnostjo – načrtovanjem in gradnjo bioplinskih elektrarn Organica – prizadevamo povečevati družbeno odgovornost do narave. Kot pomemben nosilec razvoja na področju obnovljivih virov energije v Sloveniji, smo prepričani, da je naložba v bioplinsko elektrarno prava naložba v prihodnost. Vsaka bioplinska elektrarna Organica je svojevrstno darilo naravi in vsem nam za boljšo prihodnost, saj z njo pridobimo prav vsi.